Samooskrba s sončno energijo pomeni proizvajanje lastne električne energije s sončno elektrarno, ki je priključena na notranjo/hišno nizkonapetostno električno inštalacijo in s katero pokrivamo lastne porabe po električni energiji. Sistem samooskrbe deluje po sistemu neto meritev. Gospodinjstvo ali podjetje postavi elektrarno, ki je namenjena pokrivanju lastnih potreb, viški in manjki pa se uravnavajo prek omrežja, ki deluje kot neke vrste shranjevalnik energije, tako da je zagotovljena stalna oskrba z energijo. Če sončna elektrarna proizvaja več energije, kot se je porabi, viške oddaja v omrežje in obratno, ko sončna elektrarna ne proizvaja dovolj energije za potrebe objekta, le-ta prejema električno energijo iz omrežja. Pri tem se pri obračunu električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino električne energije upošteva količina, ki predstavlja razliko med prevzeto in oddano električno energijo ob koncu obračunskega obdobja, ki zaenkrat predstavlja koledarsko leto. Zato je bistvenega pomena načrtovanje velikosti elektrarne, ki naj bi čim bolj ustrezala potrebam objekta po električni energiji. Največja nazivna moč sončne elektrarne ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjemnega mesta.
Sončna energija je trajni vir energije z ogromnim potencialom, ki ga z mini sončno elektrarno lahko izkoristimo za delno ali celotno samooskrbo in energetsko neodvisnost svojega doma ali podjetja.
Sistem samooskrbe ureja Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, ki določa, da je lahko samooskrba v primeru posameznih gospodinjskih ali malih poslovnih odjemalcev individualna. V primeru med seboj povezanih gospodinjskih in malih poslovnih odjemalcev z napravo za samooskrbo pa gre za skupnostno samooskrbo.
Država spodbuja samooskrbo in je preko EKO sklada objavila razpis št. 93SUB-SO21, ki omogoča subvencije/nepovratna sredstva za naložbe individualne in skupnostne samooskrbe.
Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude/pomoči za nove naložbe nakupa in vgradnje naprav za individualno in skupnostno samooskrbo gospodinjskih odjemalcev ali malih poslovnih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije.
Višina spodbude znaša 180,00 EUR za 1 kVA inštalirane nazivne električne moči naprave za samooskrbo z električno energijo, in sicer za največ 80 % priključnih moči odjemnih mest. Največja moč naprave za samooskrbo ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, na katerega je ta naprava priključena, oziroma 0,8-kratnika vsote priključnih moči odjema merilnih mest, vključenih v posamezno skupnostno samooskrbo.
Naprava za samooskrbo z električno energijo mora biti nameščena na stavbi, ki je zgrajena na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Naprava za samooskrbo z električno energijo je lahko nameščena tudi na enostavnem ali nezahtevnem objektu, ki se nahaja ob stavbi in je zgrajen v skladu z veljavnimi predpisi. Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli le za nove naprave za samooskrbo z električno energijo. Naprava za samooskrbo z električno energijo mora biti skladna z zahtevami iz soglasja za priključitev, ki ga izda distribucijski operater omrežja.
Do nepovratne finančne spodbude po tem javnem pozivu so upravičene tako fizične osebe kot tudi pravne osebe zasebnega prava, samostojni podjetniki posamezniki ter fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnih predpisov ter pravne osebe javnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji, ki imajo stvarno premoženje v svoji lasti, razen neposrednih uporabnikov državnega proračuna. Vlagatelj mora biti lastnik ali solastnik zemljišča (etažni lastnik), na katerem stoji stavba, ki bo samooskrbovana s proizvedeno električno energijo, pri fizičnih osebah pa so to lahko tudi družinski člani.
Vlogo je potrebno oddati pred zaključkom naložbe, oziroma za napravo, ki bo začela obratovati po oddaji vloge za pridobitev te nepovratne finančne spodbude.
Samooskrba z električno energijo ne pomeni popolne samooskrbe končnega odjemalca z električno energijo. Končni odjemalci z napravo za samooskrbo se namreč brez pomoči omrežja ne morejo samooskrbovati z električno energijo in nujno potrebujejo omrežje, ki jim omogoča oddajo viškov proizvodnje ter možnost odjema energije, ko njihova proizvodnja ne zadošča. Distribucijsko omrežje je v tem primeru zaradi neusklajenosti med proizvodnjo naprave za samooskrbo in porabo odjemalca v vlogi neke vrste hranilnika energije.
Način obračuna po načelu letnega obračunavanja zaenkrat ne spodbuja odjemalcev, da bi časovno čim bolj uskladili porabo in proizvodnjo električne energije na svojih merilnih mestih ali izvedli druge ukrepe, kot je npr. vgradnja hranilnikov energije, s katerimi bi minimizirali izmenjavo električne energije z distribucijskim omrežjem in s tem zmanjšali potrebo po uporabi distribucijskega omrežja. Da bi zmanjšali izmenjavo električne energije z distribucijskim omrežjem in s tem potrebo po nujnosti uporabe distribucijskega omrežja, bo verjetno v prihodnje potrebno sisteme nadgraditi z mesečnim, tedenskim ali dnevnim obračunavanjem. Te oblike obračuna se v nekaterih evropskih državah že uporabljajo. V primeru samooskrbe s krajšim rokom obračunavanja bo smiselno k proizvodnji napravi za samooskrbo dodati ustrezen hranilnik, ki bo pokrival/izravnaval povprečno porabo končnega odjemalca. Takšen hranilnik bo npr. med dnevom shranil viške proizvodnje iz naprave za samooskrbo in jih bo ponudil končnemu odjemalcu, ko iz naprave za samooskrbo ne bo zadostne proizvodnje. Rezultat takšnega obračunavanja bo bistveno zmanjšana potreba po uporabi distribucijskega omrežja in posledično obremenitev omrežja, saj se bo energija večinoma pretaka le med proizvodno napravo za samooskrbo, hranilnikom in končnim odjemalcem. Razen tega bo takšno razbremenjeno distribucijsko omrežje omogočalo vključitev večjega števila končnih odjemalcev z napravami za samooskrbo brez dodatnega vlaganja v ojačitev omrežja.
Janko Rozman
neodvisni energetski svetovalec mreže ENSVET, EKO sklad j.s.
Koristne povezave
https://www.ekosklad.si/uploads/1216641b-d813-439a-aadb-909e3ec33c74/Javni-poziv-93SUB-SO21.pdf
Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21)
Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19)